-
1 for
[fo:] 1. preposition1) (to be given or sent to: This letter is for you.) za2) (towards; in the direction of: We set off for London.) proti3) (through a certain time or distance: for three hours; for three miles.) v; čez4) (in order to have, get, be etc: He asked me for some money; Go for a walk.) za; na5) (in return; as payment: He paid $2 for his ticket.) za6) (in order to be prepared: He's getting ready for the journey.) za7) (representing: He is the member of parliament for Hull.) za8) (on behalf of: Will you do it for me?) za9) (in favour of: Are you for or against the plan?) za10) (because of: for this reason.) zaradi11) (having a particular purpose: She gave me money for the bus fare.) za12) (indicating an ability or an attitude to: a talent for baking; an ear for music.) za13) (as being: They mistook him for someone else.) za14) (considering what is used in the case of: It is quite warm for January (= considering that it is January when it is usually cold).) za15) (in spite of: For all his money, he didn't seem happy.) kljub2. conjunction(because: It must be late, for I have been here a long time.) ker* * *I [fɔ:, fə]prepositionza; zaradi; proti; namesto; glede nafor all — navzlic, kljubas for me — kar se mene tiče, zastran menecolloquially to be in for, to be for it — pričakovati (sitnosti, težave)colloquially to be out for — nameravatibut for — ko bi ne bilo, breznow for them! — na juriš!slang to go for a soldier — postati vojakto give a Roland for an Oliver — poplačati enako z enakim, vrniti milo za dragohe wants for nothing — nič mu ne manjka, vsega ima dovoljfor all ( —ali aught) I know... — kolikor je meni znano...for instance, for example — na primerto look for s.th. — iskati kajfor shame! — sram te (vas) bodi!she could not speak for weeping — tako se je jokala, da ni mogla govoritiMary for ever! — naj živi Marija!II [fɔ:]conjunctionkajti; ker; zato, ker; zaradi; za -
2 regard
1. verb1) ((with as) to consider to be: I regard his conduct as totally unacceptable.) imeti za2) (to think of as being very good, important etc; to respect: He is very highly regarded by his friends.) ceniti3) (to think of (with a particular emotion or feeling): I regard him with horror; He regards his wife's behaviour with amusement.) gledati na4) (to look at: He regarded me over the top of his glasses.) opazovati5) (to pay attention to (advice etc).) upoštevati2. noun1) (thought; attention: He ran into the burning house without regard for his safety.) ozir2) (sympathy; care; consideration: He shows no regard for other people.) obzirnost3) (good opinion; respect: I hold him in high regard.) spoštovanje•- regardless
- regards
- as regards
- with regard to* * *I [rigá:d]noun(pomenljiv) pogled; ozir, obzir (for, to do), odnos; vzrok, motiv; pozornost, obzirnost (for, to do, za); posebno spoštovanje, čislanje, cenjenje; history nadzor(stvo) gozdaregards plural (zlasti v pismih) (spoštljivi) pozdraviin every regard — v vsakem oziru, pogleduin regard to (of) — gledé, kar se tičein this regard — v tem oziru, pogledu, kar se tega tiče, tozadevnoout of regard to — iz obzirnosti, spoštovanja dowith kind regards to s.o. — s srčnimi pozdravi komuto have regard to (for) — ozirati se na, upoštevatito have no regard for s.o.'s feelings — ne se ozirati na čustva kake osebeto hold s.o. in high regard — visoko koga cenitito pay no regard to — ne se ozirati na, ne upoštevatiII [rigá:d]1.transitive verb(po)gledati, motriti, opazovati; imeti (as za), smatrati za; ceniti, čislati, spoštovati; ozirati se na, upoštevati, uvaževati;2.intransitive verbtikati se (to česa), zadevati (kaj), nanašati se (to na)as regards (your letter) — kar se tiče (vašega pisma, dopisa)I regard him kindly — do njega imam, gojim prijateljska čustvaI regard it as impudence (as negligible) — to smatram, imam za nesramnost (za nebistveno)your affairs do not regard me — vaše zadeve se me ne tičejo, me ne brigajo
См. также в других словарях:
lép — a m (ẹ̑) star. lepilo: lep je dobro držal; namazati z lepom; ujel se je kot mušica na lep a o tudi ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ) 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rásti — rástem tudi rásem nedov., stil. rastó; rástel in rásel (á) 1. postajati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: človek raste približno dve desetletji; drevo, žival lepo raste; lasje, nohti hitro rastejo; raste kot konoplja hitro /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene pronouns — Substantival Pronoun= Substantival pronouns can replace a noun in a sentence; this is, as opposed to, say, an adjective or an adverb.Personal PronounA personal pronoun denotes the speaker ( I ), the addressee ( you ) or a third person ( it ).… … Wikipedia
délati — am nedov. (ẹ ẹ̑) 1. zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin: delati in počivati; dela od jutra do večera; vse življenje je delal; cel dan je delal na polju, pri stroju, v pisarni; delati fizično, umsko; pridno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hodíti — hódim nedov., hójen (ȋ ọ) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Langue serbe — Serbe Cet article concerne la langue serbe. Pour le peuple serbe, voir Serbes. Serbe Srpski / Српски Parlée en Serbie, Monténégro, Croatie, Bosnie Herzégovine, Roumanie, Macédoine et d autres pays Région … Wikipédia en Français
Serbe — Cet article concerne la langue serbe. Pour le peuple serbe, voir Serbes. Serbe Српски / Srpski Parlée en Serbie … Wikipédia en Français
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika